Najprej preoblikujemo to “splošno” vprašanje v nekaj bolj specifičnega in manj stigmatizirajočega:
Zakaj so ljudje z mejno osebnostno motnjo včasih nevarni? Ali še bolje: Zakaj ljudje pravijo, da LAHKO SO?Tukaj je nekaj znanstvenih dejstev, ki bi lahko pomagala pri tem groznem stereotipu, ki se, kot kaže, uporablja za vse ljudi z mejno osebnostno motnjo. Ljudje z mejno osebnostno motnjo imajo dejansko težave z empatijsko regulacijo. Pravzaprav se je med strokovnjaki razpravljalo o tem, da bi poskusili spremeniti ime mejne osebnostne motnje v (morda se motim, ker so besede v napačnem vrstnem redu) čustveno nestabilna motnja. Čustev ni le včasih nemogoče regulirati, ampak se njihova intenzivnost tudi 100-krat poveča, ne glede na to, ali gre za pozitivna ali negativna čustva. Tudi to je znanstveno mogoče dokazati z merjenjem velikosti amigdale. Ljudje z mejno osebnostno motnjo imajo do 25 % manjšo amigdalo kot amigdala normalne velikosti. Amigdala je del limbičnega sistema možganov, limbični sistem pa je odgovoren za regulacijo naših čustev. Druga ključna odgovornost je, da aktivira našo reakcijo »boj, beg ali zmrzni« na zaznane nevarnosti. Upoštevajte, da sem rekel »ZAZNANO«. Ko ima oseba manjšo amigdalo, mora ta delati dvakrat bolj intenzivno IN dvakrat toliko/pogosteje, pa še vedno ne opravlja niti približno tako dobro svojega dela kot normalna velikost. Ko se oseba začenja orientirati v svetu in ugotavljati, kdo je v življenju, in jo ves čas nenehno preplavljajo jeza, strah itd. … in so ta čustva veliko intenzivnejša kot običajno, bo razvila disfunkcionalen način spopadanja s temi čustvi. NEURJEDEN način. Od tod diagnoza “osebnostna MOTNJA”.Ste kdaj jezni rekli stvari, ki jih niste mislili? No, to isto jezo povečajte za 100 in ne boste rekli le stvari, ki jih ne mislite, ampak boste realnost videli na način, ki prav tako ni resničen. Jaz temu pravim blodnjava “leča” mejne osebnostne motnje. Vse motnje skupine B imajo to blodnjavo lečo. Narcistične motene osebnosti imajo blodnjavo sliko sebe in tudi drugih. Ljudje z nizko stopnjo resnosti mejne osebnostne motnje imajo lahko blodnjave le, če so čustveno vznemirjeni. Drugi s hujšimi primeri imajo lahko ves čas rahlo blodnjave, odvisno od resnosti. Hollywood poveličuje najhujše primere motnje s filmi, kot je “Pošast”, ki govori o serijski morilki Aileen Wournos, ki ji je bila diagnosticirana mejna osebnostna motnja. Tudi normalni ljudje so včasih nevarni. Vsakdo ima to sposobnost. Ne dovolite, da stereotipi postanejo univerzalne resnice za vas. Prosim.
@Psiho