Definicija
Parentifikacija je vzorec iz otroštva, pri katerem je otrok prevzel vlogo, ki po naravi pripada staršu — čustveno oporo za starša, posredovanje v konfliktih med odraslimi, skrb za mlajše sorojence v obsegu, ki presega njegovo starost. Otrok postane tisti, ki drži družino skupaj, namesto da bi bil držan.
Kako se čuti
V otroštvu se parentifikacija pogosto ne čuti kot krivica — čuti se kot vloga, ki ji rečeš da, ker si edini, ki jo lahko odigra. Kot odrasla oseba pogosto ostane občutek odgovornosti za čustva drugih, težava pri prošnji za pomoč in nelagodje, kadar je nekdo skrbi za tebe, ne obratno.
Primer stavka
»Pri devetih letih sem tolažila mamo, ko je jokala zaradi očeta. Nihče ni vprašal, kako se počutim jaz.«
Kaj ni
Parentifikacija ni isto kot to, da je otrok imel doma obveznosti ali je pomagal pri gospodinjstvu — odgovornost, primerna starosti, gradi kompetenco. Razlika je v tem, čigave potrebe so bile v ospredju: pri parentifikaciji so bile dosledno potrebe starša pred otrokovimi, ne obratno.