Definicija
Splitting je razmišljanje v skrajnostih — druga oseba (ali odnos, ali sebe) doživljaš izmenično kot popolnoma dobro ali popolnoma slabo, brez vmesnih odtenkov. Značilno je povezano z mejno osebnostno motnjo, kjer je splitting način, kako um obvladuje strah pred zapustitvijo in nihanje bližine.
Kako se čuti — z-njo strani
Od znotraj se splitting ne čuti kot odločitev, ampak kot resnica trenutka: v enem trenutku je partner vse, kar potrebuješ, v drugem se zdi, da je bilo vse od začetka laž. Prehod je hiter in fizično zaznaven — kot da se tla obrnejo, ne da bi ti to razumsko izbrala.
Kako se čuti — ob-njej strani
Za partnerja je splitting matenje: isti človek, ki te je zjutraj oboževal, te zvečer obtožuje, da si mu vedno lagal. Težko je ne jemati tega osebno, čeprav gre pogosteje za notranji proces druge osebe kot za resnično oceno tebe.
Primer stavka
»Zjutraj mi je rekla, da sem edini človek, ki ji je kdaj resnično stal ob strani. Zvečer, da sem enak kot vsi ostali, ki so jo zapustili.«
Kaj ni
Splitting ni isto kot običajno spreminjanje mnenja ali razočaranje po prepiru. Razlika je v intenzivnosti in hitrosti: gre za popoln obrat v zaznavi cele osebe, ne za postopno, argumentirano spremembo mnenja o eni situaciji.